četrtek, 29. oktober 2009

Branje


Če kaj pogrešam iz mojih "predfamiljarnih" časov, je to branje knjig. Branje kadarkoli, ko se ti pač zazdi in lahko traja ure. Tega že nekaj časa ni več in moram priznati, da mi manjka. Včasih si zvečer odnesem kakšno bukvico v spalnico, ampak se sama sebi zazdim koza, ker ne spim, ko mali spi, kajti ko je buden, spanje zagotovo odpade. Pa tudi zaspanost me premaga. Oči se mi začnejo zapirati po nekaj prebranih straneh, pa z listi ne smem šuštet, ker prebudim dojenčka, pa tako naprej.
Včasih sem največ knjig prebrala na morju. Madona, to je meni en tak poseben užitek. Sediš pred šotorom, v senčki, bereš dobro knjigo, ko ti je vroče, se pokneš v morje, posušiš na sončku, kaj poješ in spet bereš...
No, odkar sem mama, to ni več tako. Zdaj imam na morju komaj kaj časa, da prelistam kakšno staro Jano. Ma sej se ne pritožujem, ampak branje pa res pogrešam. Če nekaj tednov ne preberem nobene knjige, dobim občutek, da mi krnijo možgani, da razmišljam samo še krmljenju, previjanju, žehtah in podobnih gospodinjskih stvareh. Zadnjič mi je pa prebilo. Sem šla z dojenčkom v naročju v knjigarno, v borih 10 minutah izbrala štiri žepnice in na blagajni pustila skoraj 50 evrov. In zvečer, ko sta mladička zaspala, sem načrtno brala.
No, in tale knjiga z naslovom Pride ženska k zdravniku..., me je res potegnila. Med branjem sem malega podojila, uspavala in spet brala. Po res dooolgem času me je neka knjiga tako zelo pritegnila in njena vsebina tako zelo ganila, da sem jokala kot dež. Potiho sem hlipala, da ne bi koga zbudila, in smrkala v robec. Knjigo sem prebrala nekaj minut čez eno ponoči, kar je za moje pojme čista izguba časa, saj se po pol drugi uri naš dojencelj zbuja vsaki dve uri in se dokončno prebudi okrog petih. Zjutraj sem bila sicer podrta, ampak imela sem en tak dober občutek, da sem vseeno nekaj dobila... V glavnem, jo toplo priporočam, če je še niste prebrali. Ima tudi nadaljevanje, ampak zaenkrat samo v trdi vezavi, zato je cena malček visoka. Bom mirno počakala na mehko vezavo in se vmes malo naspala.

sreda, 28. oktober 2009

Kako dobro vas pozna vaš poštar?

Ste se kdaj zamislili, da imate v svoji bližini nekoga, ki vas pozna vsaj tako dobro kot vaš najboljši prijatelj ali zakonec, če ne še bolje?
Jap, to je vaš poštar. Sicer sploh ni nujno, da se pogostokrat srečujeta, on vseeno natančno ve, kakšen človek ste. Točno ve, ste poročeni ali ne, koliko otrok imate in kdaj je k hiši prišel novi družinski član. To vse lahko razbere, ko vam dostavlja modre kuvertice s CSD-ja. Ko pride s šopkom ali voščilnicami, imate rojstni dan. Ve, ali ste med sorodniki priljubljeni ali ne, po količini voščil, ki jih dostavi. Ve, kakšni so vaši hobiji, saj vam dostavlja revije. Ve, ali ste naročeni na Delo, Slovenske novice ali Dnevnik. Časopisov sicer ne dostavlja poštar, imate pa nalepko na kaselcu. In kateri časopis dnevno berete, pove veliko o vas.
Potem pozna revije, ki prihajajo za vas po pošti, približno se mu tudi sanja, kaj naročate prek neta. Ve, kdaj ste kaj dedovali, kdaj se pravdate s sosedi in podobne stvari s kuvert, ki jih pošiljajo sodišča. Povedati bi znal tudi, koliko ste pravzaprav doma. Ali vam priporočeno pošto preda v roke ali jo morate vselej it iskat sami na pošto, iz tega lahko sklepa ali delate veliko, ali ste na porodniški ali pa morda brezposelni.
Ja, ja, poštar je car. Dobro pozna vaš življenjski standard, saj vidi, kje živite in pozna avtomobile, ki navadno stojijo pred hišo. Vidi, če vam hišo čisti hišna pomočnica ali vrt okopavate sami. Mirno lahko pove, kakšen človek ste po tem, ali ga komaj pozdravite, ali mu pod nos vsakič, ko morate kaj podpisat, tiščite šnopc, ali se mu nasmejete, ali črno gledate in se pizdite, če s pošto kaj ni v redu. Vidi, če po bajti paradirate v štiklih ali imate že leta isto trenerko in strgane šlape. Marsikaj vidi in marsikaj sliši. Zavoha tudi, kaj čmajžite v svoji kuhinji. A zadiši po kompotkih, marmeladkah in biskvitkih ali pa imate v hiši težje vonjave. Zlahka tudi pove ali ste pasje- ali mačjeljubci.
Mogoče se vam zdi, da vam manjka dobrih prijateljev, ki bi vas poznali v globino duše. Eden vam vsak dan dostavlja pošto.
Moram našega enkrat ob priliki vprašati, kako mu je sploh ime.